Odločitev tožilstva v zadevi Knovs sprejeta. Se poslancem NSi obeta kazenski pregon?

Kriminalisti mariborske policijske uprave so zaradi utemeljenega suma kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic lani poleti ovadili četverico sedanjih oziroma nekdanjih članov parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) iz vrst Nove Slovenije: Jerneja Vrtovca, Janeza Žaklja, Jožefa Horvata in Mateja Tonina.

Ali je tožilstvo že sprejelo kakšno odločitev, smo vprašali Specializirano državno tožilstvo (SDT). "Državnotožilska odločitev je sprejeta, vendar je potrebno pred nadaljevanjem postopka urediti vprašanje uveljavljanja poslanske imunitete. Postopki glede tega so v teku," se je glasil odgovor SDT.

Več o odločitvi niso želeli povedati, pravni strokovnjaki pa iz omenjenega odgovora razberejo, da se je tožilstvo v zadevi Knovs odločilo za uvedbo kazenskega pregona. Ker so v postopku poslanci, pa je treba naprej razjasniti, ali se ti sklicujejo na poslansko imuniteto.

"Če bi zadevo zavrgli, potem bi bilo preverjanje imunitete nepotrebno"

"Sklepamo lahko, da so na tožilstvu zainteresirani, da nadaljujejo to zadevo. Če bi jo zavrgli, potem bi bilo preverjanje imunitete nepotrebno. Tožilstvo naj bi torej preverilo, če se nameravajo poslanci sklicevati na imuniteto in ali bi jim jo državni zbor v takšnem primeru odvzel, da lahko postopek nadaljuje," je za N1 dejal strokovnjak za kazensko pravo z mariborske pravne fakultete Miha Šepec.

Kot je poudaril, pa iz odgovora tožilstva ni mogoče razbrati, ali se je odločilo za zahtevo za uvedbo sodne preiskave ali za vložitev neposredne obtožnice. "Če imajo dovolj dokazov, potem lahko vložijo obtožnico, če jih nimajo, pa lahko zahtevajo sodno preiskavo," je dodal Šepec.

Več poznavalcem, s katerimi smo govorili, se zdi sicer precej bolj verjetno, da se je tožilstvo odločilo za zahtevo za uvedbo sodne preiskave kot pa za vložitev neposredne obtožnice, ki je sicer zelo redka.

Vrtovec trdi, da dopisa tožilstva o uveljavljanju imunitete ni prejel, Žakelj potrdil prejem

Medtem ko je predsednik NSi in poslanec Jernej Vrtovec za N1 zatrdil, da dopisa, v katerem bi ga tožilstvo spraševalo o morebitnem uveljavljanju poslanske imunitete, ni prejel, nam je predsednik Knovsa Janez Žakelj prejem takšnega dopisa potrdil.

Kot je dejal, pa je tožilstvo v njem postavilo zgolj vprašanje, ali se v zadevi Knovs sklicuje na poslansko imuniteto, kakršnegakoli pojasnila o primeru pa ni navedlo. Lahko pa ovadeni poslanci NSi vpogledajo v spis, kar bodo po Žakljevih besedah tudi storili.

Predsednik Knovsa, ki se na imuniteto ne namerava sklicevati, iz vprašanja tožilstva sklepa, da bo šla zadeva naprej, ob tem pa je zgrožen, da "poslance kazensko preganjajo, ker opravljamo to, kar nam nalaga zakon". "Od Svobode nisem pričakoval nič drugega," je še dodal Žakelj. In izpostavil, da še vedno niso dobili poročila policije o notranjevarnostnem postopku, ki ga je zaradi uhajanja imen v javnost zahteval Knovs.

Žakelj je namreč prepričan, da imen oseb, za katere je skupina Knovsa na Generalni policijski upravi (GPU) preverjala, ali jim policija prisluškuje, ni razkril nihče iz komisije, temveč so v javnost prišla iz policije. "To je kriminal, izdajanje teh podatkov bi nas moralo resnično skrbeti," meni Žakelj.

Skupina Knovsa preverjala, ali policija prisluškuje Hajdinjaku, Ilcu, Vrtovcu ...

Kot smo poročali, so se štirje sedanji oziroma bivši člani Knovsa iz vrst NSi pod drobnogledom policije znašli zaradi odločitve o nenapovedanem nadzoru skupine Knovsa na GPU novembra 2023.

V tem nadzoru sta Žakelj in Tonin dobra dva tedna po izbruhu afere Dars preverjala, ali policija prisluškuje petnajstim osebam, med njimi nekaterim akterjem iz afere Dars, ki so povezani z NSi. Na seznamu je bila tudi številka nekdanjega prvega moža uprave Darsa in bivšega podpredsednika NSi Valentina Hajdinjaka.

Kot razkriva ovadba, je Tonin takoj po opravljenem nadzoru Hajdinjaka, Vrtovca in glavnega tajnika NSi Roberta Ilca v kriptirani aplikaciji obvestil, da policija ne prisluškuje nobeni od petnajsterice številk. Med to petnajsterico sta bili poleg številke Hajdinjaka tudi številki Ilca in Vrtovca.

Kriminalisti so na komunikacijo vidnih članov NSi naleteli, ko so med hišno preiskavo v aferi Dars zasegli Hajdinjakov telefon. Tonin je vztrajal, da omenjenega sporočila ni poslal oziroma da ga ni poslal v zasebni šifrirani skupini z imenom Dars.

Ob tem je s prstom pokazal na policijo, češ da je morda naredila lepljenko iz različnih sporočil ali pa je komunikacijo kar sama spisala. Policija je to zanikala; poudarila je, da so bili dokazi pridobljeni strokovno in da prirejanja ni bilo.